Kaj je mogoče skriti, da so Pogačarja in Vingegaarda obiskali sredi noči?

Foto: Profimedia

Nočna obiska Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda s strani protidopinške agencije sta v svetu kolesarstva odprla razpravo o tanki meji med učinkovitim nadzorom in pravico športnikov do počitka in regeneracije. Kaj sploh lahko odkrijejo sredi noči, kar morda čez dan ne bi bilo mogoče?

Jonasa Vingegaarda so v noči s sobote na nedeljo testirali okoli druge ure zjutraj, Tadeja Pogačarja pa približno tri ure pozneje. Oba sta pozneje razkrila, da sta pred zahtevno gorsko etapo spala zgolj približno štiri ure. Danec je pozneje tisti dan padel in odstopil, zaradi česar so se pojavila ugibanja, ali je na njegovo zbranost vplival tudi prekinjen spanec.

Po neuradnih podatkih naj bi bili med letošnjo dirko po Franciji ponoči testirani kolesarji iz petih ekip. Takšni pregledi so precej redkejši od običajnih kontrol, saj se izvajajo v omejenih in utemeljenih okoliščinah. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) ob tem pravi, da razume očitke glede posega v počitek in regeneracijo, a ima učinkovit boj proti dopingu prednost.

Francoski športni zakonik za testiranje med 23. in 6. uro določa dodatne pogoje. Obstajati morajo “resni in skladni sumi”, da je športnik kršil ali namerava kršiti protidopinška pravila, hkrati pa tudi nevarnost, da bi dokazi izginili. Odredba mora biti pisna, obrazložena in izdana za točno določen odvzem vzorca. UCI je potrdila, da je bilo v tem primeru pridobljeno dovoljenje pristojnega sodnika, razlogi zanj pa niso bili javno razkriti.

Zakaj je ura odvzema vzorca tako pomembna?

Glavni namen nočnega testiranja je predvsem zmanjševanje možnosti za t.i. mikrodoziranje. Gre za uporabo zelo majhnih odmerkov prepovedanih snovi, ki lahko vplivajo na regeneracijo, tvorbo krvi ali hormonsko ravnovesje, neposredne sledi pa lahko iz telesa izginejo hitreje kot pri večjih odmerkih.

Jonathan Vaughters, nekdanji kolesar in zdaj vodja ekipe EF Education Easypost, je opozoril, da je lahko čas zaznavanja majhnega odmerka nekaterih peptidnih hormonov dolg le nekaj ur. Po njegovih besedah bi lahko bila snov, uporabljena ob 23. uri, do tretje ure zjutraj že težko zaznavna. Prav zato je predvidljivo večurno obdobje brez testov potencialna šibka točka sistema.

Pogačar je z izjemno prevlado po spletu sprožil poplavo hudomušnih komentarjev glede dopinga. na Foto: Profimedia

Pri neposrednem testiranju laboratorij v krvi ali urinu išče prepovedano snov, njene presnovke ali značilne označevalce njene uporabe. Uspešnost je odvisna od vrste snovi, velikosti odmerka, načina vnosa, časa odvzema in uporabljene analize. Nočna kontrola zato ne zagotavlja, da bo mikrodoziranje odkrito, poveča pa možnost, da bo vzorec odvzet v kratkem obdobju, ko so sledi še prisotne.

Poseben izziv je eritropoetin oziroma EPO, ki spodbuja nastajanje rdečih krvničk in izboljšuje prenos kisika. Raziskave, ki jih predstavlja Svetovna protidopinška agencija, kažejo, da lahko mikro odmerki otežijo neposredno odkrivanje rekombinantnega EPO v krvi in urinu. Učinek na krvno sliko lahko traja dlje od neposredne prisotnosti snovi, zato je odvzem čim bližje trenutku domnevne uporabe zelo pomemben.

Nočni vzorec ni pomemben samo zaradi morebitnega takojšnjega pozitivnega izvida. Rezultati se vključujejo tudi v biološki potni list, ki skozi čas spremlja krvne, steroidne in hormonske kazalnike posameznega športnika. Njegov namen je odkriti biološke posledice dopinga, ne nujno same prepovedane snovi. Nenavadna sprememba lahko sproži dodatne ciljne teste ali ponovno analizo že shranjenih vzorcev.

Prav nepredvidljivost je zato največja vrednost nočnih kontrol. Če bi športniki zanesljivo vedeli, da med določeno uro zvečer in jutrom testiranja ne bo, bi lahko temu prilagodili čas uporabe hitro razgradljivih snovi.